Tri Den meštrov, obiski in spomini

Tudi letos, na prvo septembrsko nedeljo, so predstavili svoje izdelke, dobrote in mojstrovanje - meštri z Goričkoga. Izbrali pa so novo prizorišče, in sicer velik prostor ob športnem igrišču v Križevcih, prav ob pdftabli, ki vabi na obisk Vidrinega centra AQUALUTRA. In prav je tako. Tudi center so namreč gradili gorički mojstri. Veliko znanja in mojstrovanja - predvsem tesarskega - je bilo potrebno, da je zrasel tak, kot je: iz goričkih borov in drugih naravnih materialov, z varčnim načinom ogrevanja, rastlinsko čistilno napravo in še s čim, kar je za zdaj ostalo le v načrtih.

Center pa je poseben tudi s svojo organsko arhitekturno zasnovo v obliki vidrine tačke s plavalno kožico med prsti - odlično jo je videti na najnovejših posnetkih v programu Google Earth! Prav to smo si potihoma želeli, ko smo preudarjali o obliki. Zdaj nas ni težko najti, kljub temu, da je center - namenoma - nekoliko odmaknjen od prometnih poti. Toda za vsebino, ki jo razkazuje obiskovalcem in ponuja znanja željnim mladim, ni nič predaleč, so menili nedeljski gostje.

Na sejmišču meštrov se je zbralo nekaj stotin obiskovalcev, vendar je veselo vzdušje z domačo folklorno skupino že po dobri uri prekinila močna nevihta in pokvarila »posel«, ki je ravno začel cveteti. Škoda. Zato pa je dobil priložnost Vidrin center, ki je pod svojo »šapico« zagotovil zavetje, z razstavljeno vsebino in razlago pa informacije nekaj ducatov gostom, večinoma iz osrednje Slovenije. Pozdravili smo lahko uglednega profesorja Biotehniške fakultete, prof. dr. Bohanca, raziskovalke s SAZUja in druge domače izletnike. Najbolj pa smo se razveselili nekdanjih »soborcev« v projektu LIFE: znanega lončarja Zelka, ki nam je izdelal »posvejte« z vidro za teraso centra, in nekdanjega »fazanerista« Jančija - kar nekajkrat je s požrtvovalno »gasilsko« akcijo rešil projektne kamere, ki bi jih gotovo uničil narasel Peskovski potok. Hvala, Janči!

Čez nekaj dni, 12. septembra, bodo minila 4 leta od slovesnega odprtja Centra AQUALTURA, na katerega spomin ohranja film »Življenje z vidro«. Po dolgem času smo si ga v centru spet ogledali in oživili spomine na sodelavce, na težke trenutke, ko smo dali zares vse od sebe, na navdušenje ob uspehih, ki je za vedno zaznamovalo naša življenja. Kar nekaj dragih ljudi, ki so pustili močan pečat na projektu, ni več z nami: profesorja Anka, ki je v svoji maniri izkušenega predavatelja in z zvrhano mero čustev povedal slavnostni govor, Jima Conroya, predsednika skupine za varstvo vidre pri IUCN, ki je vodil evropsko konferenco o vidri v Moravskih Toplicah - in mojega projektnega psa, skuštrane terierke Maybe, ki že tri leta počiva nad centrom in še čaka na svoj nekrolog ... To je bilo res neverjetno, ogromno delo, ta LIFE projekt, je izjavil direktor Lutre, vidno ganjen nad filmom in spomini. Zunaj pa je gost dež drobil po strehi vidrine tačke ... Hvala, Samo!

Želimo si, da bi še več obiskovalcev, izletnikov, gostov term na obrobju Goričkega našlo pot k vidram, do Centra AQUALUTRA. Še bi radi gostili goričke meštre, naslednje leto in še leta zatem. Tudi sami se bomo trudili, da bomo po tej zaviti poti stopali še navzgor - v projektih »life after LIFE«.

MHA