Pomen
Ko si točite vodo v kozarec, pomislite od kje je prišla? Kaj jo je očistilo? Kaj je omogočilo, da nam je ta voda na voljo? To je le nekaj vprašanj, na katera bi morali pomisliti ob vsakdanji uporabi vode. Kajti odgovor na to je lahko tudi biodiverziteta.
Kot smo že omenili, se biodiverziteta izraža na večih ravneh, med drugimi na ekosistemski ravni. Biodiverziteta ima namreč pomembno vlogo pri funkcijah ekosistemov in tudi storitvah, ki jih ekosistemi nudijo. Ekosistemske storitve so številne in težko ovrednotene. Kot primer lahko navedemo mokrišča, ki so s svojo raznolikostjo prava zakladnica biodiverzitete. Zanje je ocenjeno, da vrednost njihovih številnih storitev (preprečujejo suše in erozijo, čistijo zrak in vodo, napajajo podtalnico ...) doseže 16 000 €/ha na leto. Storitve večje reke pa lahko dosežejo ocenjeno vrednost 16-60 milijonov € v enem letu. Vsako leto se tako z izgubljanjem biodiverzitete svetovni BDP zmanjša za 3 %.
In katere so te storitve, ki dosegajo tako visoke vrednosti? V splošnem lahko ekosistemske storitve razdelimo na štiri različne skupine:
1. Oskrbovalne storitve so dobrine, ki nam jih nudijo ekosistemi. V primeru celinskih vodá so to voda in vodni organizmi. Vodo uporabljamo za pitje, kuhanje, domačo rabo, kmetijstvo, industrijo, plovba in pridobivanje energije. Ribe, raki, školjke in številne rastlinske vrste so le del naše prehrane in vir zdravilnih učinkovin.
2. Uravnalne storitve skrbijo za uravnavanje kvalitete vode (naravna filtracija in čiščenje vode), preprečevanje poplav in erozije, uravnavanje podnebja (npr. vlaženje ozračja).
3. Kulturne storitve predstavljajo nematerialne koristi ekosistemov, ki vplivajo na našo duhovno blaginjo. Sem štejemo predvsem rekreacijo (kajakaštvo, rafting, plavanje, športni ribolov, ...), turizem (obiskovanje jezer, rek, mokrišč), izobraževanje (npr. naravoslovni dnevi v naravi) ter »osebno zadoščenje«, ki ga čutimo ob opazovanju, obiskovanju vodnih okolij.
4. Podporne storitve so podlaga za preostale storitve, saj vključujejo kroženje vode in hranil (npr. ohranjanje rodovitnosti poplavnih ravnic), primarno produkcijo, odnose med plenilci in plenom, prožnost ekosistema (npr. zmožnost povrnitve v prvotno stanje po ekstremnem dogodku). Prav pri slednji storitvi ima eno ključnih vlogo biodiverziteta, saj večje število organizmov in povezav med njimi poveča prožnost in stabilnost ekosistemov. Že znotraj iste vrste se osebki razlikujejo, kar pomeni večjo prilagodljivost ekosistema na spremembe ter hitrejšo obnovo v primeru poškodbe ali uničenja. Na primer kaljivost semen. Če bi vzklila vsa semena hkrati in bi nastopila zmrzal, bi propadli vsi poganjki. Tako pa z različnim časom kaljenja vrste omogočijo lasten obstanek v spreminjajočem se okolju. Narava namreč spodbuja zdaj ene, drugič druge lastnosti in s tem se razvija raznolikost.
Z raznolikostjo ekosistemov celinskih voda se poveča tudi raznolikost storitev, ki nam jih nudijo. Tako imajo predvsem mokrišča vlogo zadrževanja vode v pokrajini, kar se kaže kot preprečevanje erozije in poplav, napajanja podtalnice ter čiščenje vode. Črpanje CO2 in sproščanje O2, odstranjevanje težkih kovin iz vode, zadrževanje usedlin je še nekaj storitev mokrišč, ki jih omogočajo predvsem rastlinske vrste, zato se z njihovim odstranjevanjem te storitve zmanjšajo ali celo izginejo.
Da bi se res zavedali pomembnosti biodiverzitete, jo je Evropska komisija v Strategiji Evropske unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 poimenovala kot »naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital«. Zato premislimo, kako ravnamo z biodiverziteto.
Viri:
Agencija Republike Slovenije za okolje 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Agencija RS za okolje: 224 str.
Chapter 7. Freshwater Ecosystem Services. V: Chopra K., Leemans R., Kumar P., Simons H. (ur.) 2005. Ecosystems and Human Well-being: Policy Responses: findings of the Responses Working Group of the Millennium Ecosystem Assessment. Volume 3. Millennium Ecosystem Assessment, ZDA: 213-255
Gerbrandy G-J. (poročevalec) 2011. Osnutek poročila o našem življenjskem zavarovanju, našem naravnem kapitalu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (2011/2307(INI)). Evropski parlament, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane: 8 str. Dostopno na internetu, 6.2.2012.
Mokrišča nas povezujejo. Zgibanka. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2009. Dostopno na internetu, 1.2.2012.
Thompson, I., Mackey, B., McNulty, S., Mosseler, A. 2009. Forest Resilience, Biodiversity, and Climate Change. A synthesis of the biodiversity/resilience/stability relationship in forest ecosystems. Secretariat of the Convention on Biological Diversity, Montreal. Technical Series no. 43: 67 pages. http://www.cbd.int/doc/publications/cbd-ts-43-en.pdf, 13.3.2012.
Zavod RS za varstvo narave 2010. Ljudje z naravo, naravo za ljudi. Biotska pestrost je naše življenje. Ljubljana: 40 str. Dostopno na internetu, 1.2.2012.
