Kaj jo ogroža?

Podrobnosti

Kategorija: Uncategorised

Četrtek, 02. februar 2012

»Posledice upada biotske raznovrstnosti so siromašenje prehranskih virov, klimatske spremembe, ujme in nestabilnost našega življenja.« (ZRSVN 2010)

Dejstvo je, da biodiverziteta upada. Zakaj? Razlogov je veliko, glavni vzrok pa je človek. S pričetkom industrijske dobe se je povečal vpliv človeka na naravo. Porast človeštva je vodila v povečano izrabo naravnih virov, kar je sprožilo spreminjanje in krčenje naravnih življenjskih prostorov. Naravni habitati so začeli postopamo izginjati zaradi gradenj, širjenja naselij in kmetijskih površin, izkopavanj mineralnih surovin, golosečnje gozdov. Preostale habitate pa se z ostalimi človekovimi aktivnostmi (sečnja, košnja, plovba, rekreacija ...) vsakodnevno spreminja. Čeprav so vrste tekom časa vedno izumirale, pa je stopnja izumiranja v zadnjem obdobju veliko večja od naravnega povprečja (ocenjeno na 2-3 vrst na leto). Človek je torej vzrok »šestemu množičnemu izumiranju«. Trenutne stopnje izumiranja so namreč 100-1000-krat hitrejše od naravne stopnje. Po znanih podatkih naj bi do leta 2001 v Sloveniji izumrlo vsaj 58 rastlinskih in živalskih vrst, na rdečem seznamu pa je bilo okoli 2700 taksonov, od tega kar štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica vrst sesalcev. Leta 2002 je bilo na Rdečem seznamu RS 635 vrst višjih rastlin od skupno 3266 znanih. Poleg Rdečega seznama RS varujemo vrste tudi preko različnih konvencij in direktiv, v katere je vključenih več kot 300 vrst. Najpogostejši vzrok ogroženosti pa je izguba habitata. Eden najbolj ogroženih habitatov v Sloveniji so tekoče vode in z njimi povezana mokrišča.

ARSO (2001) kot poglavitne vzroke ogroženosti biodiverzitete v Sloveniji navaja:

• pomanjkljiva zavest o pomenu biotske raznovrstnosti;

• spremembe v kmetijstvu (tehnologija, intenzifikacija proizvodnje, opuščanje obdelovanja primernih kmetijskih zemljišč, uporaba novih kultivarjev in hibridov, pospeševanje monokultur, tržne in socialne spremembe);

• uvajanje kmetijstva na območjih ohranjene narave (npr. pragozdna območja Kočevske); razvoj infrastrukture (avtoceste, hidroenergetski objekti);

• regulacije vodotokov (protipoplavna varnost, povečevanje kmetijskih zemljišč, nenaravne brežine);

• izsuševanje mokrišč;

• nenadzorovana urbanizacija, predvsem razpršena poselitev;

• uvajanje tujerodnih in invazivnih rastlinskih in živalskih vrst (v državo in med različnimi območji v njej);

• čezmeren odvzem rastlinskih in živalskih vrst iz narave (lov, ribolov, nabiranje itn.);

• onesnaženje zraka, vode in tal ter podnebne spremembe;

• neizvajanje predpisov in pomanjkljivi nadzorni ukrepi;

• šibka koordinacija med zadevnimi javnostmi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti;

• neorganizirano izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje.

Vse te dejavnosti in pomanjkljivosti posredno in neposredno vplivajo na uničevanje in spreminjanje ne samo ekosistemov celinskih voda, temveč tudi na preostale ekosisteme. Ekosistemi in habitati se drobijo. Z izgubo habitata pričnejo izginjati tudi vrste, ki so ga naseljevale. S prevelikim izkoriščanjem naravnih dobrin privedemo do upada biodiverzitete. Da je tudi v Sloveniji izkoriščanje preveliko, potrjuje izračun, da je teoretično na voljo en hektar ozemlja za vsakega prebivalca, ki pa izkorišča ekosistemske storitve kar 4,5 hektarjev kopnega ozemlja.

»Svet ponuja dovolj za človekove potrebe, ne pa tudi za njegov pohlep.« (Mohandas K. Gandhi)

Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Agencija RS za okolje: 224 str.

ARSO 2008. Kazalci okolja v Sloveniji. [NB02] Ogrožene vrste. Dostopno na internetu, 15.3.2012.

Evropska komisija 2011. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij. Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. COM(2011) 244 konč. Bruselj: 17 str. Dostopno na internetu, 15.3.2012.

Zavod RS za varstvo narave 2010. Ljudje z naravo, naravo za ljudi. Biotska pestrost je naše življenje. Ljubljana: 40 str. Dostopno na internetu, 1.2.2012.

Pomen

Podrobnosti

Kategorija: Uncategorised

Četrtek, 02. februar 2012

Ko si točite vodo v kozarec, pomislite od kje je prišla? Kaj jo je očistilo? Kaj je omogočilo, da nam je ta voda na voljo? To je le nekaj vprašanj, na katera bi morali pomisliti ob vsakdanji uporabi vode. Kajti odgovor na to je lahko tudi biodiverziteta.

Kot smo že omenili, se biodiverziteta izraža na večih ravneh, med drugimi na ekosistemski ravni. Biodiverziteta ima namreč pomembno vlogo pri funkcijah ekosistemov in tudi storitvah, ki jih ekosistemi nudijo. Ekosistemske storitve so številne in težko ovrednotene. Kot primer lahko navedemo mokrišča, ki so s svojo raznolikostjo prava zakladnica biodiverzitete. Zanje je ocenjeno, da vrednost njihovih številnih storitev (preprečujejo suše in erozijo, čistijo zrak in vodo, napajajo podtalnico ...) doseže 16 000 €/ha na leto. Storitve večje reke pa lahko dosežejo ocenjeno vrednost 16-60 milijonov € v enem letu. Vsako leto se tako z izgubljanjem biodiverzitete svetovni BDP zmanjša za 3 %.

In katere so te storitve, ki dosegajo tako visoke vrednosti? V splošnem lahko ekosistemske storitve razdelimo na štiri različne skupine:

1. Oskrbovalne storitve so dobrine, ki nam jih nudijo ekosistemi. V primeru celinskih vodá so to voda in vodni organizmi. Vodo uporabljamo za pitje, kuhanje, domačo rabo, kmetijstvo, industrijo, plovba in pridobivanje energije. Ribe, raki, školjke in številne rastlinske vrste so le del naše prehrane in vir zdravilnih učinkovin.

2. Uravnalne storitve skrbijo za uravnavanje kvalitete vode (naravna filtracija in čiščenje vode), preprečevanje poplav in erozije, uravnavanje podnebja (npr. vlaženje ozračja).

3. Kulturne storitve predstavljajo nematerialne koristi ekosistemov, ki vplivajo na našo duhovno blaginjo. Sem štejemo predvsem rekreacijo (kajakaštvo, rafting, plavanje, športni ribolov, ...), turizem (obiskovanje jezer, rek, mokrišč), izobraževanje (npr. naravoslovni dnevi v naravi) ter »osebno zadoščenje«, ki ga čutimo ob opazovanju, obiskovanju vodnih okolij.

4. Podporne storitve so podlaga za preostale storitve, saj vključujejo kroženje vode in hranil (npr. ohranjanje rodovitnosti poplavnih ravnic), primarno produkcijo, odnose med plenilci in plenom, prožnost ekosistema (npr. zmožnost povrnitve v prvotno stanje po ekstremnem dogodku). Prav pri slednji storitvi ima eno ključnih vlogo biodiverziteta, saj večje število organizmov in povezav med njimi poveča prožnost in stabilnost ekosistemov. Že znotraj iste vrste se osebki razlikujejo, kar pomeni večjo prilagodljivost ekosistema na spremembe ter hitrejšo obnovo v primeru poškodbe ali uničenja. Na primer kaljivost semen. Če bi vzklila vsa semena hkrati in bi nastopila zmrzal, bi propadli vsi poganjki. Tako pa z različnim časom kaljenja vrste omogočijo lasten obstanek v spreminjajočem se okolju. Narava namreč spodbuja zdaj ene, drugič druge lastnosti in s tem se razvija raznolikost.

Z raznolikostjo ekosistemov celinskih voda se poveča tudi raznolikost storitev, ki nam jih nudijo. Tako imajo predvsem mokrišča vlogo zadrževanja vode v pokrajini, kar se kaže kot preprečevanje erozije in poplav, napajanja podtalnice ter čiščenje vode. Črpanje CO₂ in sproščanje O₂, odstranjevanje težkih kovin iz vode, zadrževanje usedlin je še nekaj storitev mokrišč, ki jih omogočajo predvsem rastlinske vrste, zato se z njihovim odstranjevanjem te storitve zmanjšajo ali celo izginejo.

Da bi se res zavedali pomembnosti biodiverzitete, jo je Evropska komisija v Strategiji Evropske unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 poimenovala kot »naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital«. Zato premislimo, kako ravnamo z biodiverziteto.

Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Agencija RS za okolje: 224 str.

Chapter 7. Freshwater Ecosystem Services. V: Chopra K., Leemans R., Kumar P., Simons H. (ur.) 2005. Ecosystems and Human Well-being: Policy Responses: findings of the Responses Working Group of the Millennium Ecosystem Assessment. Volume 3. Millennium Ecosystem Assessment, ZDA: 213-255

Gerbrandy G-J. (poročevalec) 2011. Osnutek poročila o našem življenjskem zavarovanju, našem naravnem kapitalu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (2011/2307(INI)). Evropski parlament, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane: 8 str. Dostopno na internetu, 6.2.2012.

Mokrišča nas povezujejo. Zgibanka. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2009. Dostopno na internetu, 1.2.2012.

Thompson, I., Mackey, B., McNulty, S., Mosseler, A. 2009. Forest Resilience, Biodiversity, and Climate Change. A synthesis of the biodiversity/resilience/stability relationship in forest ecosystems. Secretariat of the Convention on Biological Diversity, Montreal. Technical Series no. 43: 67 pages. http://www.cbd.int/doc/publications/cbd-ts-43-en.pdf, 13.3.2012.

Zavod RS za varstvo narave 2010. Ljudje z naravo, naravo za ljudi. Biotska pestrost je naše življenje. Ljubljana: 40 str. Dostopno na internetu, 1.2.2012.

Kaj je to?

Podrobnosti

Kategorija: Uncategorised

Četrtek, 02. februar 2012

"Biološka raznovrstnost" pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje  med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov.

(Konvencija o biološki raznovrstnosti, 2.člen)

Najprej opozorilo, da izraz »biološka raznovrstnost« strokovno ni primeren in se uporablja le v slovenskem prevodu konvencije, zato je primernejša uporaba naslednjih izrazov: biotska raznovrstnost, biotska pestrost, biotska diverziteta ali preprosto biodiverziteta. »Biotski« namreč pomeni življenjski, medtem ko se »biološki« nanaša na biologijo kot znanost, vedo, stroko.

Kot je definirano v Konvenciji o biološki raznovrstnosti, je biodiverziteta pestrost vseh živih organizmov in njihovih bivališč, ki se izraža na več ravneh:

• genska pestrost je raznolikost med posameznimi osebki iste vrste, npr. med volkovi v tropu. Volkovi se tako lahko razlikujejo v barvi dlake. Barva je v vsakem osebku shranjena v obliki nukleotidnega zaporedja DNK verige. Del verige, ki kodira eno lastnost, se imenuje gen.

• Vrstna pestrost je raznolikost med vrstami, kot so npr. živali in rastline v jezeru. Na tej ravni je prepoznavanje biodiverzitete najlažje ter zato splošno razširjeno, saj jo lahko izrazimo v številu prisotnih vrst. Tako je bilo do leta 2001 v Sloveniji evidentiranih okoli 22.000 rastlinskih in živalskih vrst, kar je precej manj od ocenjenega števila vseh vrst pri nas – 50.000-120.000 vrst. Številke se z odkritji novih vrst neprestano spreminjajo.

• Ekosistemska pestrost poleg same pestrosti organizmov vključuje še pestrost povezav med njimi. Med seboj povezani organizmi skupaj s fizičnim okoljem sestavljajo ekosistem. Ker je vključena povezava, lahko z vplivom na eno vrsto vplivamo na celoten ekosistem, saj ima vsaka vrsta v njem svojo vlogo. Večje število vrst pomeni večje število interakcij, ki naredijo ekosistem stabilnejši in odpornejši na spremembe.

Ker naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, je Slovenija ena izmed vročih točk biodiverzitete v Evropi. Raznolikost kamninskih podlag vpliva na razgibanost reliefa in posledično tudi na pestrost talnih in klimatskih razmer. Ti raznoliki dejavniki se izražajo v veliki pestrosti ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji poznamo tako več kot 3200 vrst višjih rastlin (praprotnice in cvetnice), medtem ko je favna zastopana s 13.000-15.000 vrstami, od katerih je kar okoli 4000 endemičnih. Slovensko ozemlje, ki obsega le 0,004 odstotka zemeljske površine, predstavlja prebivališče za kar dva odstotka vseh znanih kopenskih živalskih vrst.

Celinske vode po celem svetu obsegajo manj kot 1 odstotek zemeljske površine ali slaba 2 odstotka kopnega, a jih naseljuje kar 2,4 odstotka vseh znanih vrst, med njimi več kot 10 odstotkov vseh živalskih vrst in več kot 35 odstotkov vseh vretenčarjev.

Biodiverziteto celinskih voda v Sloveniji tako predstavljajo številni organizmi od bakterij do vidre. Natančnega števila ne poznamo. Število znanih vrst se z odkrivanjem novih spreminja. Bogato so zastopane predvsem nevretenčarske skupine. Denimo, v slovenskih celinskih vodah je bilo zabeleženih že več kot 200 vrst mladoletnic (Trichoptera), 112 vrst mehkužcev (Mollusca), okoli 100 vrst vrbnic (Plecoptera) in 190 vrst hroščev (Coleoptera). Ti organizmi preživijo vsaj del svojega življenja pod vodno gladino. Med vretenčarji sta na vodo najbolj vezani dve skupini: ribe v širšem pomenu (Pisces, 93 vrst) in dvoživke (Amphibia, 20 vrst), medtem ko nekaterim plazilcem, pticam in sesalcem voda predstavlja predvsem okolje, kjer si iščejo hrano. Tu so še številne rastlinske vrste, ki rastejo v in ob vodi, od enoceličnih alg do dreves. Za primer vzemimo pestrost alg, ki je različna v različnih celinskih vodah. Do leta 2009 je bilo v Sloveniji zabeleženih več kot 2200 vrst alg. Samo v mrtvici Mali Bakovci (mrtvica reke Mure) so v letih 2005-2006 našli kar 107 različnih alg, med njimi 12 novih za Slovenijo! Najpogostejše so bile kremenaste alge, ki niso vidne s prostim očesom. Torej, če nečesa ne vidimo, še ne pomeni, da tega ni.

Celinske vode pa nimajo samo velike pestrosti vrst, ampak tudi ekosistemov. Poznamo namreč tekoče in stoječe vode, močvirja, barja, podzemne vode ... Različne površine ustvarijo različna vodna telesa z različnimi lastnostmi. V večjih stoječih vodah je omogočen razvoj značilne jezerske flore in favne, na primer planktona. Posebno mesto med ekosistemi celinskih voda imajo presihajoča jezera, ki od prisotnih organizmov zahtevajo sposobnost prilagajanje ritmu presihanja. Vodotoki s svojo dinamiko ustvarjajo in ohranjajo številne habitatne tipe, ki lahko ob spreminjanju ali opuščanju te dinamike izginejo (prodišča, mrtvi rokavi, poplavni nižinski gozdovi ...). Povezujejo populacije in prispevajo k širjenju vrst. Poznamo še različne habitatne tipe, kjer voda le občasno prekriva tla: močvirja, močvirni gozdovi, rečne poplavne ravnice, mokrotni travniki in barja. Človek pa s svojimi dejavnostmi ustvarja umetna vodna telesa, ki so lahko pomembna drugotna življenjska okolja (akumulacijska jezera, ribniki, kanali ...). Različna okolja torej naseljujejo različni organizmi.

Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Agencija RS za okolje: 224 str.

http://www.biotskaraznovrstnost.si/index.htm, 17.02.2012.

BioFresh project – Background. 14.2.2012

Janežič L. Biotska pestrost. V: EKOKVIZ 2010/2011 – gradivo za tekmovanje iz ekoznanja za srednje šole. Društvo DOVES, Program Ekošola kot način življenja: 8-25. Dostopno na internetu, 13.11.2011.

Konvencija o biološki raznovrstnosti.

Krivograd Klemenčič A., Toman M.J., Balabanič D. 2009. Records of new algal taxa within various aquatic and aerophytic habitats in Slovenia. Natura Sloveniae 11 (2): 5-26. Dostopno na internetu, 3.2.2012.

Krivograd Klemenčič A. in Balabanič D. 2010. Fitobentos in kakovost vode v mrtvicah reke Mure. Natura Sloveniae 12 (2): 5-22. Dostopno na internetu, 3.2.2012

Mršić N. 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Slovenija – "vroča točka" Evrope. MOP, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana.

Sket B., Gogala M., Kuštor V. (ur.) 2003. Živalstvo Slovenije. 1. natis. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 664 str.

Zavod RS za varstvo narave 2010. Ljudje z naravo, naravo za ljudi. Biotska pestrost je naše življenje. Ljubljana: 40 str. Dostopno na internetu, 1.2.2012.

Zavod za ribištvo Slovenije: Slovenska in latinska (Kottelat, 2007) imena rib in piškurjev v celinskih vodah na območju Slovenije. Dostopno na internetu, 14.3.2012.