Soška postrv
Soška postrv (Salmo marmoratus) je endemit v naših rekah. Živi izključno v jadranskem porečju, najštevilčnejša pa je v reki Soči in njenih pritokih. Soška postrv se barvno nekoliko razlikuje med porečji. Marmorni vzorec se po telesu pojavlja v različnih odtenkih do sivkasto-rumenega do rjavo-zelenkastega, lahko pa vsebuje tudi rdečkaste pike. Že njeno latinsko vrsto ime nam pove, da je glavna značilnost soške postrvi marmornati vzorec, ki jo loči od drugih postrvi.
Vrsta se prehranjuje z različnimi živalskimi vrstami. Mlajše in manjše ribe se prehranjujejo predvsem z nevretenčarji, ki jih pobirajo z vodne gladine in s tal, medtem ko so večji osebki izraziti plenilci drugih rib. Soška postrv je večinoma aktivna v jutranjem in večernem mraku. Svetlejši del dneva se skriva pod spodmoli, med koreninami in kamni. Iz skrivališč se prikaže v mraku, ko prične z lovom.
Zanimivo je, da je velikost soške postrvi zelo pogojena z življenjskim okoljem in hrano. V zgornjih delih vodotoka, ki so ponavadi plitvejši in revnejši s hrano, znaša tako njena velikost nekje do 30 cm, v spodnjih predelih, ki so globlji, manj deroči in bogati s hrano, pa zraste preko enega metra dolžine. Takšni primerki tehtajo okrog 20 kg.
Ogroženost
Soška postrv je najbolj ogrožena zaradi prisotnosti potočne postrvi, ki je bila v leta 1906 vnesena v jadransko porečje. Slednja se s soško postrvjo uspešno križa, plodni pa so tudi potomci križanci, kar vodi v izginjanje avtohtone vrste soške postrvi.
