Planinski pupek
Planinskega pupka uvrščamo med repate dvoživke (Urodela). Samičke zrastejo do 12 cm, samčki so nekoliko manjši. Od drugih pupkov ga ločimo predvsem po enobarvnem oranžnem trebuhu. Hrbtna stran telesa je temno siva, črnikasta ali modrikasta. Ob svatovanju imajo samčki ozek hrbtni greben z rumenočrnimi navpičnimi progami in modro bleščeče boke z marmoriranim belopikčastim vzorcem. Samičke so obarvane bolj preprosto in manj izrazito kot samci.
Zgornja manjša slika - samec planinskega pupka; večji sliki - samica (levo) in samec (desno) planinskega pupka.
Za planinskega pupka je značilno, da dejavni del leta preživi predvsem v vodi, kjer se prehranjuje in razmnožuje, jeseni pa si poišče varna prezimovališča na kopnem. Pojavlja se od nižin do 2000 m nadmorske višine. Najdemo ga v raznolikih vodah - mlakah, jezerih in jarkih, redkeje v počasnih potokih - ki so lahko globoke ali plitve, pogosto pa so hladne, senčne in z malo rastlinja. Samica po parjenju odloži okrog 50 jajc in vsakega posebej zavije v list vodne rastline, ali pa jih preprosto odloži vodno dno. Ličinke, ki se izležejo iz jajčec imajo velike peresaste škrge. Ko se preobrazijo v odraslo žival, škrge izgubijo in začnejo dihati s pljuči in kožo. V naravi lahko doživijo okoli 7 let.
Ogroženost
Planinski pupek je na rdečem seznamu Republike Slovenije uvrščen med ranljive vrste. Ogroža ga vnos rib in izguba primernih habitatov za razmnoževanje (izsuševanje mokrišč, onesnaženje vode).
