Kaj je to?

Details

Category: Uncategorised

Created on Thursday, 02 February 2012

"Biološka raznovrstnost" pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje  med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov.

(Konvencija o biološki raznovrstnosti, 2.člen)

Najprej opozorilo, da izraz »biološka raznovrstnost« strokovno ni primeren in se uporablja le v slovenskem prevodu konvencije, zato je primernejša uporaba naslednjih izrazov: biotska raznovrstnost, biotska pestrost, biotska diverziteta ali preprosto biodiverziteta. »Biotski« namreč pomeni življenjski, medtem ko se »biološki« nanaša na biologijo kot znanost, vedo, stroko.

Kot je definirano v Konvenciji o biološki raznovrstnosti, je biodiverziteta pestrost vseh živih organizmov in njihovih bivališč, ki se izraža na več ravneh:

• genska pestrost je raznolikost med posameznimi osebki iste vrste, npr. med volkovi v tropu. Volkovi se tako lahko razlikujejo v barvi dlake. Barva je v vsakem osebku shranjena v obliki nukleotidnega zaporedja DNK verige. Del verige, ki kodira eno lastnost, se imenuje gen.

• Vrstna pestrost je raznolikost med vrstami, kot so npr. živali in rastline v jezeru. Na tej ravni je prepoznavanje biodiverzitete najlažje ter zato splošno razširjeno, saj jo lahko izrazimo v številu prisotnih vrst. Tako je bilo do leta 2001 v Sloveniji evidentiranih okoli 22.000 rastlinskih in živalskih vrst, kar je precej manj od ocenjenega števila vseh vrst pri nas – 50.000-120.000 vrst. Številke se z odkritji novih vrst neprestano spreminjajo.

• Ekosistemska pestrost poleg same pestrosti organizmov vključuje še pestrost povezav med njimi. Med seboj povezani organizmi skupaj s fizičnim okoljem sestavljajo ekosistem. Ker je vključena povezava, lahko z vplivom na eno vrsto vplivamo na celoten ekosistem, saj ima vsaka vrsta v njem svojo vlogo. Večje število vrst pomeni večje število interakcij, ki naredijo ekosistem stabilnejši in odpornejši na spremembe.

Ker naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, je Slovenija ena izmed vročih točk biodiverzitete v Evropi. Raznolikost kamninskih podlag vpliva na razgibanost reliefa in posledično tudi na pestrost talnih in klimatskih razmer. Ti raznoliki dejavniki se izražajo v veliki pestrosti ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji poznamo tako več kot 3200 vrst višjih rastlin (praprotnice in cvetnice), medtem ko je favna zastopana s 13.000-15.000 vrstami, od katerih je kar okoli 4000 endemičnih. Slovensko ozemlje, ki obsega le 0,004 odstotka zemeljske površine, predstavlja prebivališče za kar dva odstotka vseh znanih kopenskih živalskih vrst.

Celinske vode po celem svetu obsegajo manj kot 1 odstotek zemeljske površine ali slaba 2 odstotka kopnega, a jih naseljuje kar 2,4 odstotka vseh znanih vrst, med njimi več kot 10 odstotkov vseh živalskih vrst in več kot 35 odstotkov vseh vretenčarjev.

Biodiverziteto celinskih voda v Sloveniji tako predstavljajo številni organizmi od bakterij do vidre. Natančnega števila ne poznamo. Število znanih vrst se z odkrivanjem novih spreminja. Bogato so zastopane predvsem nevretenčarske skupine. Denimo, v slovenskih celinskih vodah je bilo zabeleženih že več kot 200 vrst mladoletnic (Trichoptera), 112 vrst mehkužcev (Mollusca), okoli 100 vrst vrbnic (Plecoptera) in 190 vrst hroščev (Coleoptera). Ti organizmi preživijo vsaj del svojega življenja pod vodno gladino. Med vretenčarji sta na vodo najbolj vezani dve skupini: ribe v širšem pomenu (Pisces, 93 vrst) in dvoživke (Amphibia, 20 vrst), medtem ko nekaterim plazilcem, pticam in sesalcem voda predstavlja predvsem okolje, kjer si iščejo hrano. Tu so še številne rastlinske vrste, ki rastejo v in ob vodi, od enoceličnih alg do dreves. Za primer vzemimo pestrost alg, ki je različna v različnih celinskih vodah. Do leta 2009 je bilo v Sloveniji zabeleženih več kot 2200 vrst alg. Samo v mrtvici Mali Bakovci (mrtvica reke Mure) so v letih 2005-2006 našli kar 107 različnih alg, med njimi 12 novih za Slovenijo! Najpogostejše so bile kremenaste alge, ki niso vidne s prostim očesom. Torej, če nečesa ne vidimo, še ne pomeni, da tega ni.

Celinske vode pa nimajo samo velike pestrosti vrst, ampak tudi ekosistemov. Poznamo namreč tekoče in stoječe vode, močvirja, barja, podzemne vode ... Različne površine ustvarijo različna vodna telesa z različnimi lastnostmi. V večjih stoječih vodah je omogočen razvoj značilne jezerske flore in favne, na primer planktona. Posebno mesto med ekosistemi celinskih voda imajo presihajoča jezera, ki od prisotnih organizmov zahtevajo sposobnost prilagajanje ritmu presihanja. Vodotoki s svojo dinamiko ustvarjajo in ohranjajo številne habitatne tipe, ki lahko ob spreminjanju ali opuščanju te dinamike izginejo (prodišča, mrtvi rokavi, poplavni nižinski gozdovi ...). Povezujejo populacije in prispevajo k širjenju vrst. Poznamo še različne habitatne tipe, kjer voda le občasno prekriva tla: močvirja, močvirni gozdovi, rečne poplavne ravnice, mokrotni travniki in barja. Človek pa s svojimi dejavnostmi ustvarja umetna vodna telesa, ki so lahko pomembna drugotna življenjska okolja (akumulacijska jezera, ribniki, kanali ...). Različna okolja torej naseljujejo različni organizmi.

Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Agencija RS za okolje: 224 str.

http://www.biotskaraznovrstnost.si/index.htm, 17.02.2012.

BioFresh project – Background. 14.2.2012

Janežič L. Biotska pestrost. V: EKOKVIZ 2010/2011 – gradivo za tekmovanje iz ekoznanja za srednje šole. Društvo DOVES, Program Ekošola kot način življenja: 8-25. Dostopno na internetu, 13.11.2011.

Konvencija o biološki raznovrstnosti.

Krivograd Klemenčič A., Toman M.J., Balabanič D. 2009. Records of new algal taxa within various aquatic and aerophytic habitats in Slovenia. Natura Sloveniae 11 (2): 5-26. Dostopno na internetu, 3.2.2012.

Krivograd Klemenčič A. in Balabanič D. 2010. Fitobentos in kakovost vode v mrtvicah reke Mure. Natura Sloveniae 12 (2): 5-22. Dostopno na internetu, 3.2.2012

Mršić N. 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Slovenija – "vroča točka" Evrope. MOP, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana.

Sket B., Gogala M., Kuštor V. (ur.) 2003. Živalstvo Slovenije. 1. natis. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 664 str.

Zavod RS za varstvo narave 2010. Ljudje z naravo, naravo za ljudi. Biotska pestrost je naše življenje. Ljubljana: 40 str. Dostopno na internetu, 1.2.2012.

Zavod za ribištvo Slovenije: Slovenska in latinska (Kottelat, 2007) imena rib in piškurjev v celinskih vodah na območju Slovenije. Dostopno na internetu, 14.3.2012.

What is biodiversity?

Details

Category: Uncategorised

Created on Thursday, 02 February 2012

As defined in the Convention on Biological Diversity, biodiversity is the variety among all living organisms and their habitats that is manifested on several levels:

• genetic diversity is the variety among the individuals of the same species, ex. among the wolves in the pack. Therefore the wolves may differ in colour of their fur. The colour in an individual is saved in the shape of nucleotide sequence of a DNA chain. Part of the chain that codes one characteristic is called a gene.

• Species diversity is the variety among species such as animals and plants in a lake. Identifying biodiversity on this level is the easiest and most common because it can be expressed with the number of species present. Until the year 2001 in Slovenia there were about 22,000 recorded animal and plant species, which is a lot less than the estimated number of all species in Slovenia – 50,000 – 120,000 species. The numbers change constantly because of the discoveries of new species.

• Ecosystem diversity is not only the variety of organisms itself but also includes the diversity of their interactions. Organisms are connected among themselves and together with the physical environment form an ecosystem. Because of the inclusion of the connections among them, we can by influencing on one species influence on the whole ecosystem, since every species has a specific role in the ecosystem. Higher number of species means higher number of interactions that makes the ecosystem more stable and resistant to changes.

Because our territory is located at the intersection of Alpine, Pannonian, Dinaric and Mediterranean biogeographical region, Slovenia is one of the hotspots of biodiversity in Europe. The diversity of substratum has influence on the diversity of the relief and consequently on the diversity of the soil and climate conditions. These diverse factors are expressed in great diversity of ecosystems and plant and animal species. In Slovenia there are more than 3200 species of vascular plants (ferns and flowering plants), while the fauna is represented with 13,000 -15,000 species, from which 4000 are endemic. Slovenian territory that accounts for only 0.004 % of Earth's surface, represents a home for 2 % of all known terrestrial animal species.

Inland waters all over the world represent less than 1 percent of Earth's surface or approximately 2 percent of land, but are inhabited by 2.4 percent of all known species, among them more than 10 percent of all animal species and more than 35 percent of all vertebrates.

Numerous organisms from bacteria to the otter represent the inland water biodiversity in Slovenia. We do not know the exact number. The number of known species changes with discovering new species. In particular the invertebrate groups are well represented. For example, there have been more than 200 species of caddisflies (Trichoptera), 112 species of molluscs (Mollusca), about 100 species of stoneflies (Plecoptera) and approximately 190 species of beetles (Coleoptera) recorded in Slovene freshwaters. These organisms spend at least part of their lives under water. Among the vertebrates there are two groups that are most water-bound: fishes in a broad sense (Pisces, 93 species) and amphibians (Amphibia, 20 species), while some reptiles, birds and mammals predominately use water as foraging habitat. There is also a number of plant species that grow in and around the water, from unicellular algae to trees. For example we can take the variety of algae, which is different in different inland waters. Till the year 2009 there was more than 2200 species of algae recorded in Slovenia. Only in oxbows of Mali Bakovci (oxbows of the river Mura) they have recorded 107 different algae in 2005-2006 and among them there were 12 new taxa for Slovenia! The most frequent were diatoms, which are not visible to the naked eye. So if you do not see something, it does not mean that it is not there.

Inland waters are not only great in diversity of species, but also in ecosystems. We know flowing (lotic) and static (lentic) water, swamps, marshes, groundwater ... Different surfaces create different water bodies with different characteristics. In larger static waters the development of typical lake flora and fauna, such as plankton, is possible. A special place among inland aquatic ecosystems hold intermittent lakes, which require from the present organisms the ability to adapt to the rhythm of drying out and filling up of the lake. Watercourses with their dynamics create and maintain numerous habitat types that may disappear if this dynamics is modified or abandoned (gravel, oxbow, wetland forests ...). They link the populations and contribute to spreading of the species. There are different types of habitats where the water only occasionally covers the ground: marsh, wetland forest, river floodplains, wet meadows and marshes. Humans with their activities create artificial water bodies that may be important secondary habitats (reservoir lakes, ponds, canals ...). Different organisms inhabit different environments.

Sources:

Slovenian Environment Agency 2001. Review the status of biodiversity and landscape diversity in Slovenia. Ljubljana, Ministry of Environment and Spatial Planning of Slovenia, Slovenian Environmental Agency: 224 p. In Slovene.

http://www.biotskaraznovrstnost.si/index.htm, 17/02/2012. In Slovene.

BioFresh project – Background. 14/02/2012. In English. 

Janežič L. Biodiversity. V: ECOQUIZ 2010/2011 – Material for ecoknowledge contest for high school. DOVES - Slovenian Foundation of Environmental Education in Europe - Programme  Ecoschool as way of life: 8-25. Available on teh Internet, 13/11/2011.

Convention on Biological Diversity. 17/02/2012.

Krivograd Klemenčič A., Toman M.J., Balabanič D. 2009. Records of new algal taxa within various aquatic and aerophytic habitats in Slovenia. Natura Sloveniae 11 (2): 5-26. Available on the Internet, 03/02/2012. In English.

Krivograd Klemenčič A. in Balabanič D. 2010. Phytobenthos and water quality in the oxbows of the river Mura. Natura Sloveniae 12 (2): 5-22. Available on the Internet, 03/02/2012. In Slovene.

Mršić N. 1997: Biodiversity in Slovenia. Slovenia - "hot spots" of Europe. Ministry of the Environment and Spatial Planning, Department for the Protection of Nature, Ljubljana. In Slovene.

Sket B., Gogala M., Kuštor V. (eds) 2003. Fauna of Slovenia. First print. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 664 p. In Slovene.

The Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation 2010. People with nature, nature for people. Biodiversity is our life. Ljubljana: 40 p. Available on the Internet, 01/02/2012. In Slovene.

Fisheries Research Institute of Slovenia: Slovenian and Latine (Kottelat, 2007) names of fish and lampreys in inland waters in Slovenia. Available on the Internet, 14/03/2012. In Slovene.

Vizualna podoba projekta

Details

Category: Uncategorised

Created on Thursday, 02 February 2012

Vizualna podoba projekta pdf

Logotip:

• črno-beli
• poltonski
• barvni

Napis:

• črno-beli
• poltonski
• barvni