Naravoslovni dan v OŠ Božidarja Jakca | Aquaviva

Kjer ni naravnih

stoječih voda,

je tudi zadrževalnik,

delo človeških rok,

pomemben za ohranjanje

vodne biodiverzitete.

Krasna si, bistra hči planin…

Smaragdna reka:

edinstvena v Evropi,

tudi po endemični

soški postrvi.

Mura.

Razvejenost nižinskega rečnega toka

z meandri, mrtvicami,

tolmuni in rokavi

ustvarja nepreštevnost

življenjskih prostorov

za rastlinske in živalske vrste.

Tu biodiverziteta voda dobi svoj pravi obraz.

Reka:
prinaša in odnaša
življenje v deželo.

Več kot tri četrtine voda

v Sloveniji pripada

vodozbirnemu območju

Donave, tudi Ljubljanica,

ki se izteka v Savo.

Podonavje je najbolj

mednarodno porečje na svetu,

zato je za ohranjanje

biodiverzitete donavskih

voda odgovornih največ držav.

Voda je kri

nižinskih poplavnih gozdov,

temelj njihove

biodiverzitete,

ki je najbogatejša med

gozdovi zmernega pasu.

Reke združujejo, povezujejo

pa tudi razmejujejo.

Sedem kamnov ni več dovolj,

da se voda očisti

človeških bremen.

Spoštujmo reke

in njihovo skrito življenje.

Slovenija premore

svetovni fenomen

vodnega sveta:

presihajoče Cerkniško jezero.

Previous Next

Skip to content
Jump to main navigation and login

Nav view search

Navigation

Search

Fotonatečaj

Pridruži se vidri in ujemi vodno biodiverziteto v svoj objektiv.

Igraj, spoznaj, varuj.

Skozi igro preveri svoj spomin in spoznaj naše vode.

Kakšen je tvoj vodni odtis?

Izračunaj svojo porabo vode in preveri, kako jo lahko zmanjšaš.

Biodiverziteta

Spoznaj prebivalce naših voda in njihove skrivnosti.

Naravoslovni dan v OŠ Božidarja Jakca

Podrobnosti: Petek, 03. maj 2013 12:55

V sredo, 24.4.2013, smo sodelovali pri izvedbi naravoslovnega dneva za 9. razrede OŠ Božidarja Jakca v Ljubljani. Namen naravoslovnega dneva je bilo seznaniti devetošolce s pojmom biodiverziteta ter jim predstaviti različne predstavnike biodiverzitete celinskih voda. Tekom štirih ur so spoznali predstavnike štirih živalskih skupin: nevretenčarji, dvoživke, plazilci in sesalci. Vodne nevretenčarje so spoznavali skozi izdelavo preprostega dihotomnega ključa. Dvoživke in želve sta jim predstavila člana Societas herpetologica Slovenica - društva za preučevanje dvoživk in plazilcev Slovenije. Učenci so spoznali razlike med repatimi in brezrepimi dvoživkami, se seznanili s pojmom "tujerodna" vrsta, odkrivali razlike med glodalci in zvermi.

Delavnice je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.