Bober
Bober (Castor fiber) je s skoraj 30 kg mase naš največji glodavec. Živi v jezerih, močvirjih, potokih in rekah, kjer sta mu skozi celo leto na voljo voda in rastlinska hrana. Njegov trup z glavo meri 70-100 cm. Rep je dorziventralno sploščen, širok 12-16 cm in dolg 30-40 cm. Prsti zadnjih nog so povezani s plavalno kožico. Ima značilne dletaste, oranžno-rjave sekalce. Večinoma se hrani z zelišči, vodnimi rastlinami, drevesi in grmi. Uživa poganjke, liste in lublje. Najočitnejši sledovi njegove prisotnosti so oglodana ali podrta drevesa.
 |
 |
Bober je monogamna žival. Ponavadi živi v manjši družinski skupnosti, ki jo tvori 2-14 osebkov. Je teritorialen; svoj teritorij označuje z izločki vonjavnih žlez. Bober izkoplje brlog v breg, vhod vanj pa se odpira pod vodno gladino. Kjer ni ustrezne podlage, ki bi omogočala kopanje brloga, bober zgradi bobrišče, kjer je gnezdo skrito pod kupom vej in debel, utrjenih z blatom. Bober gradi tudi jezove, da si zagotovi stalen nivo vode. Pod vodo lahko zdrži do 15 min. Bober velja za ključno vrsto, saj je od njegove prisotnosti in dejavnosti odvisen obstoj številnih drugih vrst živih bitij.
Ogroženost
V preteklosti se je številčnost bobra močno zmanjšala zaradi pretiranega lova za krzno, meso ter bobrovino (izloček vonjavnih žlez) in zaradi izgube mokrišč. V Sloveniji je do nedavnega veljal za izumrlo vrsto. K nam se je po naravni poti priselil leta 1998, kot posledica naselitve na Hrvaškem. Poselil je že reko Dravo, Muro, Savo in Kolpo. Bobra danes ogrožajo predvsem nenadne spremembe v nihanju vodne gladine, ki so posledica hidroregulacij, povozi in turbine hidroelektrarn.
