Enodnevnice
V red enodnevnic (Ephemeroptera) uvrščamo srednje velike žuželke, za katere je značilno, da krila zlagajo pokonci nad trupom in imajo na koncu zadka v večini primerov 3, redkeje 2 dolga izrastka. Njene ličinke naseljujejo skoraj vse tipe celinskih voda, tako tekoče kot tudi stoječe. Večjo pestrost vrst enodnevnic najdemo v tekočih vodah, kjer je na voljo več različnih življenjskih prostorov. Ličinke se prehranjujejo z organskimi in mineralnimi delci, perifitonskimi algami, bakterijami in glivami. Po načinu hranjenja so zbiralke, strgalke in filtratorke.
Razmnoževanje enodnevnic je zelo zanimivo. Po dokončni levitvi v odrasli osebek enodnevnice rojijo in se v letu sparijo. Samice navadno takoj odložijo jajčeca v vodo in izčrpane omahnejo na vodno gladino. Iz jajčec se po 15-20 dneh izležejo ličinke, ki začetek življenja preživijo zakopane globoko na vodnem dnu. Za enodnevnice je značilna nepopolna preobrazba. Ličinke živijo v celinskih vodah, kjer se razvijajo in postopno postajajo podobne odraslemu osebku. Med razvojem se 15-25-krat levijo. Zadnji stadij ličinke prepoznamo po temnih zasnovah za krila. Navadno se pomakne proti bregu, se tam dvigne na površino in se levi v subimago. Po nekaj urah ali dneh se levi v odrasli (preobraženi) osebek (imago). Ta se ne prehranjuje in energijske zaloge porabi le za razmnoževanje. V naravnem okolju je povprečna življenjska doba odraslega osebka 30 ur.
Ogroženost
V Sloveniji živi 78 vrst enodnevnic. Od tega je na rdeči seznam uvrščenih kar 60 vrst. Enodnevnice najbolj ogrožajo onesnaženje s komunalnimi, industrijskimi in kmetijskimi odplakami ter hidrogradnje.