Veliki studenčar
Veliki studenčar (Cordulegaster heros) je največji kačji pastir v Evropi, saj samci dosežejo velikost 8 cm, samice pa z leglico presegajo 9 cm. Je evropski endemit. Njegove odlične letalske sposobnosti mu pomagajo tudi pri iskanju plena, saj gre za izrazitega plenilca, tako v fazi ličinke, kot tudi v odraslem stanju. Zanimivo je, da veliki studenčar preživi večino svojega življenja v vodi v larvalnem stadiju, saj za razvoj potrebuje od 3 do 5 let, nato pa živi kot odrasla žival približno 2 meseca. Kljub temu, da se potoki, ob katerih prebiva, občasno presušijo, ličinke preživijo, saj se zakopljejo globoko v podlago, kjer je vlage dovolj.
Obarvanost velikega studenčarja sicer spominja na opozorilno barvno kombinacijo ose ali močerada, vendar pa ta barvna kombinacija v življenjskem prostoru velikega studenčarja deluje varovalno. Sončna svetloba, ki prodira skozi veje rastlin, na podlagi oblikuje podobne vzorce. Varovalno deluje tudi samičina leglica, s katero ne pika, temveč le odlaga jajca.
Ogroženost
Življenjski prostor velikega studenčarja so gozdni potoki z muljastim ali peščenim dnom v gričevnatih območjih, pri čemer je pomembno, da je ohranjena prvotna struktura potoka. Človeški posegi, kot je urejanje struge, za vedno uničijo habitat ogroženih vrst kačjih pastirjev in drugih organizmov. V Sloveniji je na rdečem seznamu uvrščen kot ranljiva vrsta.
Ali ste vedeli?
Kačji pastirji so žuželke z nepopolno preobrazbo, kar pomeni, med razvojnimi stadiji ni bube, kot jo poznamo pri metuljih. Ličinke kačjih pastirjev se v vodi večkrat levijo in tako rastejo, pred zadnjo levitvijo pa se povzpnejo na kopno.
Še ena posebnost ličink kačjih pastirjev je lovilna krinka. To je struktura, ki se nahaja pod glavo. Ker so ličinke kačjih pastirjev plenilci, je lovilna krinka v pomoč pri lovu. Ko se ličinka približa plenu, se lovilna krinka iztegne in ujame plen.